Eterično olje atlaške cedre (Cedrus atlantica)



Atlaška cedra je iglavec iz družine ceder, podvrsta libanonske cedre. Spada med okrasne rastline.

Opis rastline: Drevo zraste do 50 m visoko, premer debla pa lahko doseže 1,5 m. Sprva je deblo pokrito z  gladko sivkasto skorjo, kasneje pa razpoka in razvije luskasto lubje. Krošnja je pokončna z močnimi in dolgimi vejami. Iglice so kratke, ostre, sploščene in upognjene, združene so v šope, ki poganjajo na posebnih nastavkih.

Drevo ima storže, ki so čokati in na koncu ugreznjeni. Na začetku so rumenkasto zeleni, nato postanejo vijolične barve. Storž vsebuje semena na dolgih krilcih za jadranje po zraku. Kot zanimivost, semena atlaške Cedre morajo biti popolnoma zrela in suha, da vzkalijo.

Les cedre je prijetno dišeč, mehek in trajen. Uporabljajo ga v mizarstvu, gradbeništvu, kiparstvu, saj se ga da dobro obdelovati, zaradi svojega vonja pa odganja žuželke.

Nahajališče rastline: Leta 1827 so iz Severne Afrike Cedro prinesli v Evropo in jo po gorovju Atlas poimenovali Atlaška Cedra. Drevo uspeva v krajih z zmernim in vlažnim podnebjem. Podlaga na kateri uspeva v Evropi je apnenčasta, drugod uspeva tudi na peščeni podlagi.

Terapevtsko delovanje: Eterično olje cedre je primerno za nego občutljive, aknaste kože. Blaži lažja srbenja, pomirja in blagodejno deluje na dihalne poti.

Pridobivanje: Eterično olje cedre se pridobiva s parno destilacijo iglic, vejic in storžev bora

Latinsko ime: Cedrus atlantica (Atlantska Cedra), himalajska cedra (Cedrus deodorata), libanonska cedra (Cedrus libanoni)

Opozorila pri uporabi: Tako kot večino eteričnih olj tudi eterično olje cedre ne smemo nanašati na kožo nerazredčenega. Pretirana zunanja uporaba lahko povzroči kožno vnetje. V takšnem primeru je potrebno prekiniti s uporabo.


Viri:
  • spletna stran www.favn.si
  • spletna stran wikipedia
  • Knjiga Leksikon rastlinskih bogastev, Tomaž Petauer

Ni komentarjev:

Objava komentarja